Razvoj virtualnega sveta za CNC simulacije se je začel že v zgodnjih devetdesetih. Glavni cilji so bili razumevanje proizvodnega procesa na računalniku, manj testiranja in odprava napak v delovanju. Cilj sodobnih proizvodnih tehnologij pa je seveda izdelati že prvi produkt v najkrajšem možnem času na najbolj učinkovit način. Kompleksnost izdelkov se povečuje, življenjski cikel konkurenčnih izdelkov pa se krajša. Konstrukcija in testiranje fizičnih prototipov postaneta glavni prednosti uspešnih in ekonomsko ugodnih proizvodenj sodobnih obdelovalnih strojev. Trenutno si proizvajalci strojnih orodij ne morejo več privoščiti zamudne, drage izdelave in testiranja fizičnih prototipov za odkrivanje šibkih točk ter nato optimizacije dizajna. Namesto tega v načrtovanju sodobnih strojnih orodij uporabljamo tehnologijo virtualnega prototipiranja, ki zmanjša stroške in čas testiranja strojne opreme. Prototip strojnega orodja je računalniška simulacija fizičnega izdelka, ki ga je mogoče predstaviti, analizirati in preizkusiti kot resničen stroj. Virtualni model obdelovalnega orodja med postopkom načrtovanja iterativno prilagajamo, dokler niso dosežene zahteve glede zmogljivosti, časa izvajanja in stroškov razvoja celotnega izdelka.
V tem prispevku bomo obravnavali razlike med standardno CNC simulacijo in dejansko simulacijo po G-kodi.
