3DEXPERIENCE platforma pokriva številna področja – nekatera so vam morda dobro poznana, druga manj, ali pa so celo popolnoma nova. Sami bi se s težavo lotili tako širokega spektra znanj. Na srečo ima 3DEXPERIENCE integrirano bazo izobraževanj, ki vas usmerjajo na pot odkrivanja novih vsebin, širjenja obzorij ter odkrivanja novih možnosti v že poznanih orodjih in aplikacijah.
Poglejmo si, kakšna znanja in možnosti nas čakajo z vlogo 3DEXPERIENCE WORKS Learner in aplikacijo 3DLearn, ki jo ta vloga odklene.
Sodobni inženirski in proizvodni procesi postajajo vse bolj kompleksni, zato je nujna brezhibna komunikacija med razvojem, proizvodnjo in nabavo. Takšna neučinkovita izmenjava informacij pogosto vodi do nesporazumov, zastarelih načrtov in neusklajenih verzij podatkov, kar povzroča zamude in dodatna popravila. Poleg tega razvojni procesi danes ustvarjajo ogromne količine podatkov, ki jih je treba neprestano shranjevati, upravljati in deliti z vsemi deležniki skozi celoten življenjski cikel izdelka. Povezovanje teh podatkov med različnimi oddelki je ključnega pomena. Z integracijo podatkov na vseh stopnjah lahko podjetja bistveno izboljšajo učinkovitost, sprejemajo bolj informirane odločitve in optimizirajo delovanje celotne organizacije.
Povezani podatki niso več razkošje – temveč nuja. V tem blogu bomo raziskali koristi povezovanja podatkov v inženirstvu in proizvodnji ter predstavili praktične primere, kot so upravljanje verižnikov, zobnikov in varilnih celic. S konkretnimi primeri iz prakse želimo pokazati, kako lahko povezani podatki preoblikujejo procese in odprejo vrata inovacijam.
V sodobnem inženirstvu postaja računalniška simulacija dinamike tekočin (CFD) vedno bolj nepogrešljivo orodje. Omogoča analizo in optimizacijo toka tekočin ter plinov v digitalnem okolju, kar znatno zmanjša potrebo po fizikalnih prototipih in pospeši razvojni proces. Ker je uporabniku na voljo več različnih programskih orodij, je pomembno jasno razumevanje za učinkovito reševanje problemov. V tem blogu si bomo pogledali uporabo dveh različnih orodij: 3DEXPERIENCE Fluid Mechanics Engineer in SOLIDWORKS Flow Simulation.
V svetu numeričnih simulacij mehanskih sistemov je pravilno definiranje kontaktnih interakcij ključnega pomena za natančnost rezultatov. Zlasti pri kompleksnih sestavih, kjer se lahko stika več teles hkrati, postane upravljanje kontaktov hitro zahtevno in zamudno. Ravno zato je funkcionalnost splošnega kontakta (General Contact) v programskem okolju Abaqus ena izmed najbolj cenjenih izboljšav – omogoča hitro, učinkovito in robustno definicijo stikov brez potrebe po ročnem določanju vseh kontaktnih parov.
Splošen kontakt poenostavi pripravo modela in obenem poveča zanesljivost simulacij, saj zmanjša tveganje, da bi kakšen stik ostal nedefiniran. V tej objavi si bomo ogledali, kako deluje ta zmogljivo orodje, kdaj ga uporabiti in katere so njegove ključne prednosti v primerjavi z drugimi pristopi definiranja kontaktov.
Mreženje sestavov je ključen korak pri simulacijah, saj neposredno vpliva na natančnost in stabilnost rezultatov. Pravilno ustvarjena mreža omogoča ustrezen prenos sil in interakcij med posameznimi komponentami sestava. Z njeno pomočjo lahko realno zajamemo stične pogoje, kontaktne napetosti in mehanske odzive celotnega sistema. Slaba mreža pa lahko vodi do numeričnih napak ali nepravilnih interpretacij rezultatov, zato je kakovost mreženja bistvena za zanesljivo analizo sestavov.
Interakcija fluida in strukture (FSI) je pomembno področje v simulacijah, kjer se hkrati upošteva vpliv tekočine na trdne materiale in obratno. Pojavi se na platformi 3DEXPERIENCE, v okolju SIMULI-e.Takšne analize so ključne pri razumevanju pojavov, kot so udarci valov na strukture, pretok krvi skozi žile ali zračni tok okoli deformirajočih se površin.
Za reševanje teh kompleksnih problemov se uporabljata različna numerična pristopa, SPH (Smoothed Particle Hydrodynamics) in CEL (Coupled Eulerian-Lagrangian) metoda. Obe metodi omogočata simulacijo tekočin in njihovih interakcij s trdnimi telesi, vendar na nekoliko drugačen način. V nadaljevanju bomo primerjali njune glavne značilnosti, prednosti in primere uporabe, da bi bolje razumeli, katera metoda je bolj primerna za določen inženirski izziv.
V svetu numeričnih simulacij je izbira ustrezne metode ena ključnih odločitev, ki vpliva na natančnost rezultatov, hitrost reševanja in celotno učinkovitost analize. Med najpogosteje uporabljenima pristopoma sta implicitna in eksplicitna metoda – vsaka s svojimi prednostmi, slabostmi in področji uporabe. Čeprav obe temeljita na reševanju parcialnih diferencialnih enačb, se razlikujeta predvsem v načinu obravnave časovne komponente in v numerični stabilnosti.
Raziskali bomo, kaj pravzaprav pomenita izraza implicitno in eksplicitno, kako delujeta v ozadju simulacij ter kdaj se odločiti za eno ali drugo metodo. Ne glede na to, ali se ukvarjate s simulacijami trkov, padcev, toplotnih analiz ali dolgoročnih statičnih obremenitev, vam bo razumevanje teh dveh pristopov pomagalo sprejemati boljše in informirane odločitve pri načrtovanju numeričnih analiz.
V svetu, kjer so inovacije hitrejše kot kdajkoli prej, se razvoj izdelkov ne more več zanašati zgolj na fizične prototipe. Testiranje zmogljivosti, zanesljivosti in varnosti mora potekati hitro, natančno in predvsem – v vsakem trenutku razvojnega procesa. Tu nastopi rešitev 3DEXPERIENCE Works, ki z naprednimi simulacijskimi orodji in močjo oblaka odpira novo poglavje v digitalnem razvoju izdelkov.
