V naslednjih nekaj prispevkih bomo pogledali proces modeliranja izdelka v SOLIDWORKS-u, simulacije tega izdelka, izdelave renderja in naknadno uporabe 3D tiskalnika za izdelavo funkcionalnega izdelka. Izdelek, ki ga bomo zmodelirali, simulirali in natisnili bo zaponka oz. klipsna.
Začeli bomo z modeliranjem izdelka v SOLIDWORKS-u, saj bo to osnova za vse naše nadaljnje delo. Zaponka je sestavljena iz dveh delov – iz moškega in ženskega dela zaponke. Vsak del bo v SOLIDWORKS-u svoj kos, skupaj pa bosta postavljena v sestav.
Pred začetkom risanja, se je potrebno odločiti kakšne tolerance oz. odmike bomo določili med ženskim in moškim kosom. V našem primeru sem se odločil za odmik 0,2 mm. To pomeni, da so vse prilegajoče stene na ženskem kosu za 0,2 mm premaknjene v navzven. Ker vemo, da bomo delovanje zaponke tudi simulirali, je potrebno razmisliti tudi o tem vidiku. Glavna težava pri simulaciji bi lahko bile singularnosti. Singularnosti so navidezne izredno visoke napetosti, ki se lahko pojavijo pri ostrih konkavnih robovih. To pomeni, da moramo na konkavne robove postaviti polkrožna posnetja oz. Fillet gradnike. To je tudi sicer dobra praksa, saj je izdelava kosov z ostrimi konkavnimi robovi lahko zahtevna.
Z risanjem smo začeli pri moškem delu zaponke. Pri tem kosu so bile uporabljene le najbolj osnovne funkcije. Med njih spadajo Extruded Boss/Base (dodajanje materiala v eni smeri), Extruded Cut (odvzemanje materiala v eni smeri), Fillet (polkrožno posnetje) in Mirror (zrcaljenje).
Za izdelavo 3D modela, je bil ženski del bolj kompleksen. Kompleksnost tu ni izhajala iz naprednejših funkcij v drevesni strukturi (dodan je le ena vrsta gradnika, ki ni bila v moškem delu – Lofted Cut). Kompleksnost tukaj prihaja iz tega, da moramo ženski del narediti tako, da se pravilno prilega moškemu delu. Zaradi tega ženskega dela nismo modelirali samostojno, temveč smo ga modelirali v sestavu skupaj z moškim delom. Takšnemu delu modeliranja rečemo modeliranje iz zgoraj dol (Top-Down Modeling). Na ta način smo lahko uporabljali elemente (površine, robovi, skice) moškega dela pri risanju ženskega dela. Moramo pa pri takšni vrsti modeliranja paziti na reference, ki nastanejo med kosi in sestavom saj lahko model močno spremenimo, če ga premaknemo v sestavu. Da se temu izognemo, je najbolj primerno, da zunanje reference na ženskem delu zaklenemo.
Ko imamo oba kosa zmodelirana in postavljena v sestavu, je potrebno preveriti le še mate relacije med kosi, da nam omogočajo pravilno premikanje kosov.
S tem smo zaključili prvi prispevek o zaponki. Naslednji prispevek bo narejen na temo izdelave nelinearne analize, da preverimo ali se bo zaponka zlomila, ko jo zaklenemo.
