V objavi si bomo pogledali dva načina s katerima proizvajalci skenerjev zagotavljajo pravilnost zajetih podatkov glede na vodno gladino (horizontalnost).
Pri 3D skeniranju večjih objektov se večkrat pojavi vprašanje natančnosti skeniranih podatkov. V osnovi na naše vprašanje odgovorita predvsem natančnost dosega (Range Accuracy) in kotna natančnost (Angular Accuracy) zajema podatkov. Glede na podana podatka lahko predvidimo (v idealnih pogojih) kakovost zajetega oblaka točk posameznega zajema. V kolikor 3D skener uporabljamo v geodeziji še bolj pa v gradbeništvu nas poleg zgoraj omenjenih natančnosti zanima tudi informacija o tem ali so zajeti objekti res horizontalni oziroma vertikalni. V ta namen proizvajalci v naprave vgrajujejo različne sisteme med katerimi prevladujeta spodaj našteta.
IMU – Inertial measurement unit
IMU je sistem za zaznavanje sil, nagiba in hitrosti, ki delujejo na napravo v prostoru. IMU sistem z zaznavanjem omenjenih sprememb tako določa orientacijo naprave v prostoru. Ker sistem zaznava odklon od smeri gravitacijske sile, ga uporabljajo tudi v 3D skenerjih kot sistem za preverjanje horizontalnosti. IMU senzor omogoča izračun nagiba skenerja med skeniranjem ter s tem vpliva na pravilnost zajetih podatkov. IMU sistem omogoča poljuben nagib skenerja med delovanjem vendar je zaradi svojega delovanja manj natančen.
Dual Axis Compensator
Dvoosni Kompenzator (Dual Axis Compensator) omogoča sočasno odčitavanje odklona dveh kotov ravnine pravokotne na silo gravitacije (horizontalna ravnina). Zaradi načina delovanja dvoosnega kompenzatorja skener z vgrajenim dvoosnim kompenzatorjem ne omogoča poljubnega nagiba med delovanjem ampak mora biti poravnan v naklonu, ki je predpisan za vgrajeni dvoosni kompenzator. Omejitev nagiba pa prinaša prednost izredno natančnega odčitavanja odklona med skeniranjem, kar omogoča natančnejše in zanesljivejše podatke. Bolj kot je sistem natančen bolj zanesljivi so podatki.
FARO Focus – Dual Axis Compensator
V Faro Focus skenerje je od zgoraj naštetih sistemov vgrajen dvoosni kompenzator (Dual Axis Compensator) z natančnostjo 19 arcsec, kar mu omogoča izredno natančen zajem podatkov. Predvsem se prednost natančnega zajema zaradi dvoosnega kompenzatorja pozna pri podatkih kot so ravnost tal ali nagib vertikalnih elementov. Takšen sistem je izredno dobrodošel kontroli v gradbeništvu ter procesni tehniki kjer je izrednega pomena skladanje novih elementov z obstoječim stanjem. Natančnost podatkov se na posameznem zajemu ne pozna tako drastično kot v primeru, ko je potrebno v oblak točk registrirati (zložiti) večje število zajemov.
V primeru, ko se ne moremo izogniti nagibu skenerja so načrtovalci Faro Focus omogočili izklop dvoosnega kompenzatorja ter s tem omogočili skeniranje v nagibu ali premikajočih se objektov, kot na primer notranjost ladje, ko je le ta še v vodi. V tem primeru za registracijo večjega števila zajemov uporabljamo referenčne točke.
