Osnovni gradniki v BPMN 2.0 na 3DEXPERIENCE platformi

https://blogs.ib-caddy.com/wp-content/uploads/2025/09/prva_slika-BPMN-1.pdf

BPMN 2.0 je standard, ki omogoča enotno in vsem uporabnikom razumljivo predlogo za opis poslovnih procesov z diagrami. Da je to mogoče, potrebujemo enoten, standardiziran nabor znakov in simbolov, s katerimi natančno opišemo vsak dogodek, dejavnost in povezavo znotraj procesa.

Na začetku je najlažje, če si pomagamo s preglednico vseh simbolov in njihovimi kratkimi opisi, saj tako hitreje razumemo, kaj posamezen element v diagramu pomeni. Vsak simbol ima namreč določeno vlogo – od začetnih in končnih dogodkov, prek nalog in odločitev, do povezovalnih puščic, ki prikazujejo potek procesa.

V nadaljevanju si bomo ogledali osnovne znake BPMN 2.0 in dodali kratke razlage, da bo njihova uporaba pri modeliranju procesov enostavnejša in preglednejša.

BPMN 2.0 elementi

Dejavnost – Tasks

Dejavnost je nedeljiv element, ki predstavlja neko dejanje. Vsaka dejavnost se more začeti in končati.

Tipi dejavnost

Storitveno povezana dejavnost

Storitveno povezana dejavnost se izvede samodejno z uporabo aplikacije, brez kakršnegakoli človeškega posredovanja.

Človeška dejavnost

Človeška dejavnost vključuje človeka, ki izvaja nalogo s pomočjo računalniške aplikacije.

Programirana aktivnost

Programirana aktivnost pomeni, da bo določen algoritem izvedla računalniška aplikacija.

Ročna sprememba

Ročna sprememba je treba izvesti brez pomoči programske opreme ali aplikacije.

Logična vrata

Logična vrata so bistven element standarda BPMN. Uporabljajo se za prikaz pogojev usmerjanja med vhodnim in izhodnim tokom oziroma tokovi. Logična vrata niso naloga in sama po sebi ne izvajajo nobenega dejanja.

Z njimi lahko razvejimo en tok v več tokov ali pa združimo več tokov v enega.
Logična vrata določajo, kako bodo dejavnosti sledile druga drugi.

  • Ekskluzivna vrata (Exclusive Gateway): možna je le ena pot od vseh predstavljenih.
  • Inkluzivna vrata (Inclusive Gateway): možnih je več poti hkrati. Ta vrata so običajno zaključena z vrati iste vrste.
  • Paralelna vrata (Parallel Gateway): več poti se izvede hkrati.

AND vrata

Tip: Paralelna

Paralelna vrata se uporabljajo za usklajevanje, združevanje ali ustvarjanje vzporednih zaporedij. Vsak odhodni tok prejme signal za izvedbo dejavnosti. Pri vhodnih tokovih paralelna vrata počakajo, da so vsi vhodni tokovi zaključeni, preden se proces lahko nadaljuje.

XOR vrata

Tip: ekskluzivna

Ekskluzivna vrata se uporabljajo za ustvarjanje alternativne poti v običajnem zaporedju procesa. To je točka razvejitve. Ekskluzivna vrata predstavljajo vprašanje, ki se zastavi na neki točki procesa. Vsak odgovor je povezan s pogojem, ki je vezan na odhodni tok. Če je prvi pogoj izpolnjen, se proces samodejno nadaljuje po tej poti, ne da bi upošteval druge možnosti. Priporočljivo je modelirati pot napake za primer, če noben pogoj ni izpolnjen.

OR vrata

Tip: Inkluzivna

Za razliko od ekskluzivnih vrat se pri inkluzivnih vratih ob dosegu točke v procesu preverijo vsi pogoji. To pomeni, da izpolnitev enega pogoja ne izključi preverjanja drugih pogojev. Ker se vsaka pot obravnava kot neodvisna, je lahko sproženih več odhodnih tokov hkrati. Proces pa mora biti zasnovan tako, da je privzeto določen vsaj en tok za primer, če noben pogoj ne bo izpolnjen.

XOR dogodkovna vrata

Tip: Ekskluzivna

Dogodkovna vrata označujejo, da so odhodni tokovi določeni na podlagi dogodkov in ne na podlagi preverjanja pogojev. Določen dogodek, običajno prejem sporočila, določi odhodni tok. Odločitev je torej sprejeta s strani udeleženca zunaj procesa.

Primeri logični vrat

Vzporedna vrata AND

Po zaključku Naloge 1 se Nalogi 2 in 3 začneta hkrati.

Naloga 4 se bo začela šele, ko bosta Nalogi 2 in 3 zaključeni.

Ekskluzivna XOR vrata

Poti so med seboj izključujoče, možna je le ena pot.

Razvejitev: Izvede se samo ena izmed nalog 2, 3 ali 4.

Združitvena: Naloga 4 se bo začela takoj, ko bo zaključena katera koli izmed nalog 1, 2 ali 3.

XOR dogodkovna vrata

Prvi prejeti dogodek sproži povezano vejo.

Dogodki

Dogodki se uporabljajo za označevanje stanja v procesu. Predstavljajo nekaj, kar se zgodi, v nasprotju z aktivnostjo, ki predstavlja, kaj se izvaja. Na splošno dogodki spremenijo potek procesa bodisi z njegovo prekinitvijo, sprožitvijo dogodka ali pa z indikacijo, da mora določen dogodek nastopiti (prejem).

Vrste dogodkov

Dogodki so razdeljeni v štiri kategorije:

  • začetni dogodki: opisujejo sprožilno okoliščino procesa (sporočilo, časovnik, pravilo …)
  • vmesni dogodki: opisujejo vmesno stanje (sporočilo, časovnik, napaka …)
  • obrobni dogodki: opisujejo vmesni dogodek, pritrjen na nalogo, ki povzroči izjemo pri obdelavi naloge, pri čemer se naloga lahko prekine ali ne
  • končni dogodki: označujejo konec procesa. Oblika končnega dogodka omogoča razlikovanje rezultata procesa (sporočilo, napaka, povezava, zaustavitev …)

Začetni in končni dogodki morajo biti vedno prisotni v BPMN procesu. Oblikujejo ogrodje procesa.

Na enak način, ko naloga povzroči izjemo, je treba končni dogodek predstaviti tudi za primer, če se naloga izvaja normalno.

Vmesni dogodki se pojavijo med potekom procesa. Simboli na črnem ozadju označujejo sprožitveni dogodek, simboli na belem ozadju pa prejemni dogodek.

Odprti dogodki

Preprosti

Vloga: Tip preprost se uporablja, kadar vzrok sprožitve procesa ni določen.

Časovnik

Vloga: Tip časovnik se uporablja, kadar je določen časovni interval, ki sproži proces.

Vmesni prejemni dogodki

Časovnik

Vloga: Tip časovnik se uporablja, kadar obstaja časovna omejitev v zaporedju procesa.

Signal

Vloga: Tip signal se uporablja za označevanje prejema signala.

Vmesni sprožitveni dogodki

Preprosti

Vloga: Tip preprosti se uporablja za definicijo nedoločenih sprememb stanja procesa.

Signal

Vloga: Tip signal se uporablja za označevanje pošiljanja signala.

Obrobni dogodki

Napaka

Vloga: Tip napaka se nanaša samo na aktivnost ali nalogo, ki bo prekinjena, če pride do napake.

Signal

Tip signal se uporablja za označevanje, da je za dokončanje aktivnosti ali naloge potrebno prejeti signal.

Časovnik

Tip časovnik se uporablja, kadar je določen določen časovni interval ali časovna omejitev za izvedbo aktivnosti ali naloge.

Zaključni dogodki

Preprosti

Vloga: Tip preprosti se uporablja, kadar dokončni dogodek ne povzroči nobenega dejanja.

Napaka

Vloga: Tip napaka se uporablja samo, kadar je v procesu prisoten vmesni dogodek napake. Pomeni, da je proces prekinjen zaradi napake.

Za več informacij nam pišite prek elektronske pošte na info@ib-caddy.com, ali pa nas pokličite na (01) 566 12 55.

Vir: https://doc.iterop.com/en/kb/the-bpmn-2-0/